Doktorski študij s področja krajinske arhitekture je izobraževanje za raziskovalno delo na tem področju. Temeljni področji raziskovanja sta teorija stroke, na primer teorija oblikovanja, oblike, struktur, vzorcev v krajini, teorija doživljanja krajine in metodologija stroke, raziskovanje in razvijanje novih postopkov/metod načrtovanja.

Čeprav načrtovanje prostora v osnovi ni raziskovalna dejavnost, pa odgovornost do javnosti in kompleksnost problemov zahtevata argumentirane in verodostojne odločitve, ki morajo biti osnovane tudi na rezultatih raziskovalnega dela. Kot ena izmed planerskih dejavnosti krajinska arhitektura vstopa v izrazito interdisciplinarne povezave z različnimi naravoslovnimi in družboslovnimi disciplinami, na primer geografijo, ekologijo, hidrologijo, prostorsko sociologijo, ekološko psihologijo itd. Pri reševanju krajinsko načrtovalnih problemov se pojavijo specifične potrebe po nadgradnji znanja, ki ga posamezna raziskovalna področja razvijajo z njim lastnimi raziskovalnimi metodami. Doktorski študij s področja krajinske arhitekture je usmerjen v prepoznavanje teh potreb ter razvoj uporabe znanstvenega instrumentarija za interdisciplinarno raziskovanje.